Boljša kakovost življenja za milijone ljudi

Zaradi svojih dodatnih koristi je izolacija gonilna sila dobrega v družbi.

RockWorld imagery, The big picture, city, urban, skyscrapers

Moramo ukrepati

Stavbe igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti. Če ne bomo zmanjšali njihove porabe energije, ne bomo mogli doseči cilja pariškega podnebnega sporazuma, tj. omejiti dvig globalne temperature na 1,5 °C. Danes so stavbe odgovorne za eno tretjino porabe energije in približno 20 odstotkov naših globalnih emisij CO2 1: te emisije so se med leti 1990 in 2010 podvojile in to naj bi se do leta 20502  znova ponovilo, če ne bomo ukrepali.

Z boljšo izolacijo lahko občutno popravimo ta trend. Globalno gledano lahko z obstoječimi tehnologijami za energetsko učinkovitost količino energije, ki jo porabijo stavbe zmanjšamo za od 50 do 90 odstotkov, kar bi imelo velik vpliv na njihove emisije CO2. Samo v EU bi lahko z ustrezno izolacijo prihranili do 70 odstotkov potreb po ogrevanju3.  

Stavbe so odgovorne za eno tretjino globalne porabe energije

Pozitiven vpliv izolacije 

Toda koristi energetske prenove presegajo zgolj podnebne cilje. Študija iz leta 2017 4 je pokazala, da bi lahko boljše zdravje, kot posledica dobrega okolja v notranjosti stavb, znatno pomagalo pri financiranju programov energetske prenove, zlasti v stavbah z najslabšo učinkovitostjo ali kjer je energetska revščina resnična težava. 

Izolacija ima tudi druge pozitivne učinke na kakovost življenja. Nova raziskava5 kaže, da je pomanjkanje spanca povezano s krajšo življenjsko dobo, rakom, Alzheimerjevo boleznijo, srčnimi boleznimi in duševnimi težavami. Toda v Evropi okoli 30 odstotkov ljudi6 doživlja motnje spanca zaradi hrupa. Ta težava v veliko večji meri prizadene ljudi v energetski revščini, za katere je bolj verjetno, da jih bo motil hrup sosedov. Ker tudi zmanjšuje ravni hrupa, ima lahko boljša toplotna izolacija širši pozitiven vpliv na dobrobit ljudi.

Ko so stavbe obnovljene, so videti lepše. Prijetnejše soseščine ustvarjajo »krog zadovoljstva«, v katerem si ljudje želijo skrbeti za svoje okolje in drug drugega, kar vodi do tega, da je v takšnem okolju življenje prijetnejše.

Ker lahko poleg omejevanja podnebnih sprememb izboljša zdravje in dobrobit ljudi, lahko izolacija pripomore k večji kakovosti življenja ljudi po vsem svetu.

1 »Energy efficiency potential in buildings«, OECD/IEA, 2016
2 »Constructing the future: creating a Paris Agreement-proof building sector«, Climate Action Tracker Partners, 2016
3 Infografika o ogrevanju in hlajenju
4 »Adapting an English methodology to assess health cost benefits of upgrading energy inefficient French dwellings«, ec eee, 2017
5 »Sleep should be prescribed': what those late nights out could be costing you«, The Guardian, 2017
6 Berglund B, Lindvall T, Schwela HD, uredniki. Guidelines for community noise. Geneva: World Health Organization

Raba energije
0

energije na globalni ravni porabijo stavbe

Emisije, ki jih povzroča človek
0

emisij CO2, ki jih povzroča človek nastane s porabo energije v stavbah

Možnost prihrankov
0

Možnost energetskih prihrankov v višini 50–90 % z uporabo obstoječih tehnologij energetske varčnosti, kot je izolacija